LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

Stenica

Na Ptuju prvič Lorencijev avtorski projekt
Ključne besede: Stenica, Ptuj, projekt
V ptujskem mestnem gledališču bodo drevi prvič uprizorili avtorsko predstavo Jerneja Lorencija, ki jo je režiser pripravil po motivih pravljične komedije Stenica Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega. Predstava je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, kjer so jo premierno uprizorili februarja. Ruski pesnik in dramatik Majakovski je v satiričnemu tekstu Stenica (1928) v obdobju, ki ga je zaznamovala pripadnost ideji proletarske revolucije, obdeloval pojav birokracije in malomeščanstva v tedanji družbi. Kritičen je bil do hinavščine in pretvarjanja novih malomeščanov, ki so imeli socialistične ideje samo na jeziku. Motila ga je pretirana uniformnost in birokratizacija družbe, ki nima posluha za posameznika. Lorencijeva uprizoritev se osredotoča na vprašanje, kaj se je zgodilo od Majakovskega do danes. Sprašuje se, kako se je posameznik znašel in živel v velikih sistemih preteklosti in kako ga je vrtinec zgodovine peljal naprej, do sodobnosti. Ne glede na zgodovinski čas in zemljepisne koordinate se lahko kolektiv hitro spremeni v roj muh, ki se spravi na posameznika, poudarjajo ustvarjalci predstave. Zgodba Stenice je postavljena v dve časovni obdobji. Prva zgodba, ki se osredotoča na poroko in konča s požarom, je postavljena v čas po revoluciji, ko se družba še preobraža iz buržoazne v komunistično, druga pa v obdobje 50 let kasneje, ko se ženin kot glavni protagonist ponovno zbudi in se skupaj s stenico znajde v povsem drugačnem svetu, kjer pristane v futurističnem živalskem vrtu. Po režiserjevih besedah se njegova predstava ukvarja s tem, zakaj se vsaka ideja, kot so komunizem, krščanstvo in nenazadnje tudi demokracija, sfiži. Sprašuje se predvsem, kaj je v človeku, da mora po eni strani čutiti svojo individualnost, unikatnost, hkrati pa velik del njega hlepi po stopitvi z množico. Ključna tema je tudi razmerje med spominom in pozabo. Spominjamo se vedno selektivno, obstaja pa tudi brisanje zgodovine na individualni in družbeni ravni, ugotavlja režiser in se sprašuje, zakaj se Slovenci delamo, kot da Jugoslavije ni bilo in da nismo nikdar bili Jugoslovani, da nismo Balkanci ali Slovani. Na odru se bodo predstavili Iztok Drabik Jug, Vesna Jevnikar, Nataša Keser, Maruša Majer, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko in Gregor Zorc.


Raba piškotkov | Splošni pogoji uporabe | Pravila komentiranja | Pravila nagradnih iger | Seznam predvajanih del

© 2023 - radio1.si. Vse pravice pridržane.
Spletno mesto uporablja spletne piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, varnosti ter analitiko obiska spletnega mesta. Piškotki so neškodljivi in ne beležijo vaših osebnih podatkov, gesel ali ostalih spornih informacij. Več o piškotkih na radio1.si.
Za še boljšo uporabniško izkušnjo se uporablja zunanji servis, kamor se povezuje vaš brskalnik:
YouTube API (YouTube's Terms of Service, Google Privacy Policy)