LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

''V razmerju sem bil z najboljšo punco, ko sem nenehno MISLIL NA BIVŠO! Niti sanja se vam ne, kaj je sledilo ...''

Konec zgodbe je precej neverjeten ...
Ključne besede: ljubezen, pismo, dekle, bivša, zmota
Star sem 34 let, imam redno službo, stanovanje, avto in seveda dekle po imenu Hanna. Je dekle, ki bi si jo želel imeti vsak fant, če sem malce klišejski. Lepa, simpatična, nasmejana, s smislom za humor, ljubiteljica športa, ji lahko zaupam in je iskrena. Imam jo najraje in ne znam vam povedati, kaj bi naredil, če bi jo izgubil … Upam si reči, da jo ljubim. Skoraj lažje je to napisati, kot pa nekomu reči v obraz. Priznam. Ampak ljubim jo in ljubil jo bom, dokler bom živ! A ni blo vse tako rožnato, kot je danes ...Moja zgodba sega 5 let nazaj, ko sem jo spoznal v bližnjem baru, kamor je zahajala s prijateljicami. Večino časa sem tam preživel tudi sam, kjer smo s prijatelji spili kakšno pivo, si ogledali nogometno tekmo ali odigrali biljard. Nekaj tednov sva se gledala, nato pa sem se en večer opogumil, stopil do nje in jo ogovoril. Zabredla sva v dolgo debato, spila kar nekaj pijač in besed sploh ni zmanjkalo. Toliko pozitivne energije, kot sem jo občutil takrat - pa že dolgo ne in sploh nisem želel, da se neha. Potem sva se srečala še večkrat, se začela družiti in kar naenkrat pristala v zvezi. Bila mi je všeč, njen karakter mi je popolnoma ustrezal in trenutki z njo so bili popolni. Rad sem preživljal čas z njo, ji namenil svoje trenutke in jo odpeljal na raznorazne kraje, kjer sem jo imel lahko le zase. Bilo je popolno. ''Ko sem bil z njo, sem se večkrat zalotil, da mislim na bivšo''A po nekaj tednih najine zveze, sem spoznal nekaj, kar me je begalo. Ko sem bil z njo, sem se večkrat zalotil, da mislim na bivšo. Z bivšo nisem želel biti več, a vendar sem se spomnil na čas, ko sva bila skupaj. Za trenutek sem začel pogrešati njene objeme, njen nasmeh in njene zanimive obrazne mimike, ki so me vedno nasmejale. Oh, kako sem jo imel rad, sem pomislil. Vse to sem začel razmišljati medtem, ko sem se družil s Hanno. Kako lahko pogrešam bivšo, ko pa imam zraven sebe tak biser, ki mu je ime Hanna? Je to sploh možno? Kaj se dogaja? Začel sem si postavljati raznorazna vprašanja in spoznaval, da ne morem biti več s Hanno. Ko sem bil s Hanno, sem mislil na bivšo in v meni se je prebujala velika želja, da bi bil lahko še zadnjič z njo. Sam sebe sem strašil. Hanna pa je bila vse bolj zaljubljena vame in videlo se je, da ji pomenim ogromno. Naj še omenim, da sva se z bivšo razšla dve leti nazaj in do te zveze sem bil samski. Vmes sem imel nekaj avantur, a nič resnega. Očitno sem mislil, da sem jo prebolel, dokler nisem zopet pristal v zvezi in vse podoživel za nazaj. Vse kar sem počel s Hanno, sem se spomnil, kako sem počel z njo. Spoznal sem, da je sploh nisem še prebolel. Vse skupaj sem potlačil v sebi in živel iz dneva v dan, da sem dal to čez. Bedak!''Danes bi sam sebe pretepel, če bi le lahko''Tako sem se nekega dne, ko naj bi Hanno peljal na izlet, odločil, da ji povem, da ne morem biti več z njo. Sem lahko še večji bedak? Najprej sem ji obljubil izlet, nato pa sem jo pustil. Bravo, res! Danes bi sam sebe pretepel, če bi le lahko.Spomnim se, kako je jokala in kako mi je bilo hudo, ko sem jo gledal. Bila je vsa rdeča, zabuhla in nikakor ni prišla do zraka. Nič ji ni bilo jasno, saj sem ji to povedal, kot strela z jasnega. Miril sem jo, ona pa je le jokala in hlipala. Spomnim se njenih besed, ko me je pogledala solznih oči in rekla: ''Zakaj, no?!? Pa ti si meni vse!''Nato je minilo pol leta, kar sva bila s Hanno narazen. Bilo mi je super, saj sem imel ogromno časa zase in zdelo se mi je, da sem naredil pameten korak. Pustil sem jo saj sem bil mnenja, da si zasluži nekoga, ki jo bo iskreno ljubil, čeprav mi je bilo hudo. V tem času sem se velikokrat spomnil na Hanno in skoraj nikoli na bivšo. Začel sem se spraševati, če sem nor in ali bo sedaj vedno tako, da bom v novih zvezah mislil na bivše ter obžaloval pretekla dejanja? Potem nikakor nisem za v zveze in je bolje, da sem sam, sem si mislil. Vsake toliko, sem jo malce ''pofirbcal'' na Facebook strani in videl, da je zelo aktivna na področjih športa in po slikah sodeč srečna. Bil sem vesel za njo, a hkrati zelo žalosten, da je moralo biti tako. Sem mar storil napako? In dejansko zapustil osebo, ki jo ljubim zaradi enega zmotnega prepričanja, ki se mu reče - bivša? ''Spoznal sem, da jo imam raje kot sem imel bivšo in očitno sem rabil le čas ...''Tisti dan pa je bil usoden in vse na svetu bi dal, da bi se ponovil še tisočkrat. Srečala sva se v baru, kjer sva se prvič spoznala. V pol leta sem jo videl tam le enkrat, a takrat ji nisem namenjal prevelike pozornosti, saj sem bil s prijatelji in me njena prisotnost ni obremenjevala. Bil sem vesel in želel sem si, da je ne bi tako grdo zapustil. Tistega dne pa je bila nasmejana in opazil sem, da me je vsake toliko ošinila s pogledom. No, po nekaj pijačah sem stopil do nje, jo prijel za roko in brez besed zvlekel ven. Vlekel sem jo, dokler nisva prišla na samo. Takrat sem jo po dolgem času, brez besed objel in se zjokal, kot majhen otrok. Jokal sem in jo stiskal, da bi jo skoraj zadušil. Bila je nepremična in občutek sem imel, da je šokirana in sploh ne ve, kaj naj. Takrat sem spoznal, da mi pomeni vse in da jo ljubim z vsem srcem. Spoznal sem, da jo imam raje kot sem imel bivšo in očitno sem rabil le čas, da to spoznam. Ko sem jo držal v objemu, mi je telo gorelo in v telesu sem čutil na milijone mravljincev, pa metuljev in vse kar leti ter v ljubezenskih romanih opisujejo kot ljubezen. Oh, za božjo voljo, kako jo imam rad, sem sam pri sebi vzklikal in jo objemal. Občutek, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. Tam sva stala skoraj eno uro, oba jokala, se objemala, pa kričala, pa razglabljala zakaj, pa kako in spoznala, da drug brez drugega ne moreva. Hanna je nekaj časa potrebovala, da mi je spet zaupala in želela potrditev, da res več ne razmišljam o bivši. Čutil sem, da je bila na trenutke hladna, a sem se boril za njo z vsakim dnem. Dokazoval sem ji ljubezen, ji nudil toplino in tudi svobodo. Za trenutek sem postal copata, priznam! A bilo je vredno.''Ne bi je zamenjal za nič na svetu in če bi jo takrat izgubil, bi izgubil vse …''Sedaj sva skupaj 5 let, imava skupno stanovanje, avto ter živiva z vzponi in padci, a se imava najraje. Ne bi je zamenjal za nič na svetu in če bi jo takrat izgubil, bi izgubil vse … Zato bi rad vsem moškim povedal, da naj ne razmišljajo o neumnostih (bivših), ki ne obstajajo več, ampak se borijo za tisto, kar imajo, da ne bo prepozno. Se opravičujem za malce bolj ''pocukrano'' verzijo zgodbe – drugače sem moški, ki rad pije pivo, gleda nogomet ter je krvav pod kožo in se zjoka ob filmu, kjer nastopajo psi.