LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

Stroka o obvladovanju vode v mestih

Spodbujanje lokalnih skupnosti in strokovnih služb k celostnemu pristopu
Ključne besede: Ptuj, voda, ukrepi
Inštitut za politike prostora je skupaj z okoljskim ministrstvom in Skupnostjo občin Slovenije danes na Ptuju pripravil mednarodno konferenco o obvladovanju vode v mestih. Na njem je sodelovalo okoli 90 udeležencev, ki so razpravljali o spodbujanju lokalnih skupnosti in strokovnih služb k celostnemu pristopu pri upravljanju vode v urbanem okolju.Kot je povedala krajinska arhitektka in urbanistka pri Inštitutu za politike prostora Maja Simoneti, stroka in primeri dobre prakse danes poudarjajo pomen strateškega pristopa k obvladovanju vode, to pa zahteva dolgoročno naravnano, dobro povezano in vključujoče delovanje strokovnih in resorskih služb vključno s prebivalci. Vpliv teh na mestno okolje in življenje ljudi je močno odvisen od tega, kako je urejen prostor, kako deluje odvajanje padavinske vode, kako prostorske ureditve zadržujejo in prepuščajo padavinsko vodo, kako se pri gradnji upošteva zaledno vodo in kako dobro so na dogajanje pripravljeni prebivalci in drugi akterji prostoru. Ker je odpornost mest na slednje mogoče načrtovati, se po vsem svetu aktivno odzivajo na te pojave. Rešitve za obvladovanje vode iščejo tako v organizacijskih kot v tehničnih ukrepih, s preverjanjem novih rešitev in z izmenjavo izkušenj z drugimi mesti. Ker je Slovenija prepoznana kot območje, kjer bodo učinki vpliva podnebnih sprememb v prihodnje veliki, se bo treba temu s pomočjo sodelovanja različnih strok prilagoditi. Na okoljskem ministrstvu se na te izzive po besedah Prijona odzivajo tudi s pripravo nove strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Dokument bo v javni razpravi po pridobitvi mnenja o ustreznosti okoljskega poročila predvidoma novembra. Ptujska županja Nuška Gajšek je povedala, da je že pred časom na enem od sestankov Skupnosti občin Slovenije finančnemu ministru in upravi za zaščito in reševanje predstavila predlog, po katerem bi v zakonu o financiranju občin slednjim omogočili najem kreditov, ki ne bi šteli v sklop zadolževanja in bi s tem denarjem lahko odpravljali posledice naravnih ujm. Škodo, ki jo je neurje na Ptuju povzročilo poleti, so ocenili na okoli sedem milijonov evrov, tega denarja pa občina za odpravo posledic nima. "Če bi dobili takšen kredit, pa bi to pomenilo trajno sanacijo objektov, da nas ne bi bilo strah vsakič, ko bo nad mesto prišel kakšen črn oblak," je dejala Gajškova. Ob tem pa se zaveda, da je potrebna tudi strategija za preventivo pred tovrstnimi dogodki, saj obstoječi sistemi težko požirajo vodo ob obilnih padavinah. Med drugim že zdaj pri novogradnjah ni več dovoljeno meteornih voda speljevati v kanalizacijo, vendar to za vse tiste, ki so gradili po stari zakonodaji, ne velja.