20. 02. 2020 ob 08:31
Kurent ali korant je osrednji pustni lik na Ptuju in na Dravskem polju
Ključne besede: Ptuj, maske, liki
Kurentovanje na Ptuju, ki letos praznuje okroglih 60 let, so začeli z namenom, da bi ohranili tradicionalno pustno masko, je povedal etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Ta cilj prireditve je po njegovih besedah dosežen.
Prvo kurentovanje na Ptuju, ki danes velja za največji pustni festival v Sloveniji, so pripravili na pustno soboto, 27. februarja 1960, ko so v sprevodu nastopile tradicionalne pustne maske iz Markovec.
Kurent ali korant je osrednji pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Oblečen je v ovčji kožuh, prepasan s kravjimi zvonci, obraz pa mu zakriva maska z dolgim usnjenim nosom in jezikom. Pokrit je s kožuhovinasto kapo, ki je hkrati maska in pokrivalo. Na njej sta goveja rogova ali leseno stojalce, prepleteno z barvnimi trakovi.
Pustno opremo, korantijo, so v preteklosti delali doma iz najrazličnejših materialov, konec 50. let pa se je začela uveljavljati enotna podoba kurentov. Izdelovanje opreme so namreč začeli prepuščati posebnim izdelovalcem. V sodobnosti je to obrtni izdelek, ki stane približno 1400 evrov, je dejal Brence.
Spomnil je na zapis Folklornega društva Markovci iz začetka 60. let, ki je ločilo pristne in nepristne korante. "Ni dovolj, če si nekdo natakne kapo iz zajčje kože in obleče kožuh, ki ni ovčji, ter si pripne zvonce iz pločevink," so bili strogi. Takšnim korantom so odsvetovali udeležbo na kurentovanju, ker bodo prireditev fotografirali turisti. Po njihovih besedah ni prav, da fotografirajo nepristne korante.
Kurent je po izvoru podeželska maska. Bil je del pustne skupine oračev, ki so pustno orali zemljo z željo, da bi dobro obrodila. Kurent je plužil. Proti koncu 19. stoletja pa so se ponekod kurenti ločili od oračev in se sami podali na obhode.
Kot kurenti so v preteklosti nastopili samo na pustni torek, proti koncu popoldneva pa so se našemili v stara oblačila in se odpravili na zabavo v lokalno gostilno ali v kakšno od domačij.
Tako kot številne druge maske so bili tudi obhodi kurentov občasno prepovedani. Po Brencetovih besedah je ptujsko okrajno glavarstvo tako v 20. letih prejšnjega stoletja prepovedalo običajno pustovanje z namenom, da bi preprečili ponavljajoče se vsakoletne pretepe in obračunavanja z noži. Po poročanju takratnega Mariborskega časopisa skoraj ni bilo leta, ko pust ne bi bil krvav.
