Če bo šlo tako naprej, bomo KONEC MARCA V TEJ FAZI: Prof. dr. Cizelj o tem, kaj bi povzročilo popolno zaprtje države

22. 03. 2021 ob 08:05 Slovenija bo v zadnjih dneh marca v rdeči fazi Ključne besede: epidemija, Leon, Cizlej, IJS, tretji val, cepljenje, ukrepi, razmere, stanje, covid, rdeča faza, marec Slovenija se pelje proti tretjemu valu je na Rtv Slo glede širjenja epidemije pri nas povedal vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj. Dejal pa je še, da se tretji val ne bo tako močno poznal v bolnišnicah, kot se je drugi, a bo tekmoval s cepljenjem - hitreje kot se bomo cepili, manjši bo vpliv. ''Gonilo je angleška različica virusa, ki je že precej razširjena in se bo še širila ter pospeševala tretji val,'' je dejal Cizelj in dodal, da bo na političnem nivoju potreben razmislek, ali je tretji val dovolj velika grožja po ponovnem zapiranju države ali se lahko zanesemo na dobavitelje cepiv do te mere, da pritisk v bolnišnicah ne bo tako veliko in nadaljujejmo s sproščanjem ukrepov. Napoved Cizlja: V zadnjih dneh marca ali pa začetku aprila bo Slovenija prešla v rdečo fazo, kar bi lahko pomenilo ponovno zapiranje določenih dejavnosti, ki so se predkratkim sprostile. Če bo precepljenih 70 % populacije, jeseni ne bo četrtega vala Po oceni Cizlja naj bi se številnih ukrepov znebili v poletnih mesecih, ko bodo tudi bolj ugodnejše vremenske razmere. Upa, da bi tretji val do poletja izzvenel, če bo precepljenih vsaj 70 % populacije in v jeseni ne bo prišlo do četrtega vala. ''Ne bi pa izključil, da bomo jeseni spet nosili maske v zaprtih javnih prostorih in se manj objemali''. Strogi lockdown bi zaustavil epidemijo v 2 tednih ali 1 mesecu Po oceni Cizlja bi za ustavitev epidemije potrebovali 14 dni do 1 meseca, če bi za kratek čas uvedli strogo zapiranje celotne države. A vendar le pod pogojem, da bi se čisto vsi tega držali - v primeru, da le 1 ali 2 % ljudi teh ukrepov ne bi spoštovalo, zadeva ne bi delovala. ''To je teoretičen model, deloval je v Wuhanu, kjer so ljudi zavarili v stolpnice in jih na ta način prisilili, da so doma - pri nas to ni mogoče,'' je Cizelj za primer navedel razmere na Kitajskem. Zaostrovanje ukrepov: Ponovno zapiranje teras in vrtov lokalov Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je za 24 ur dejala, da je zapiranje šol zadnji korak ob morebitnem zaostrovanju ukrepov. Prve bodo zapirali dejavnosti, ki so za ''gospodarstvo in splošno počutje ljudi manj pomembna''.''Pogledali bomo, kako je s terasami lokalov v rumenih regijah. Tiste, regije, kjer ne izpolnjujejo več pogojev, se bodo verjetno zapirale. Na drugem mestu je združevanje ljudi, ostale ukrepe pa bomo še predebatirali,'' je pojasnila vodja vladne svetovalne skupine in dejala, da bi bilo potrebno omejiti vse nenujne stike. Zato bi bilo smiselno, da bi, kjer pač lahko, prešli na delo od doma. Konec maja največ 1.000 pacientov v bolnišnicah Projekcije IJS po besedah Cizlja kažejo, da bomo ob sedanjih ukrepih sredi ali konec maja prišli na največ 1.000 ljudi v bolnišnicah. To lahko preprečimo z več cepljenja, več dela od doma in izogibanja stikov, kar bi morali početi še bolje, kot smo počeli do sedaj. Če bi se dobave cepiva zaustavile, pa je bistveno bolje iti v takojšnji lockdown. Cizelj je tudi mnenja, da je pri vsem tem zelo pomembno tudi obnašanje vsakega posameznika, ki bi se moral čim bolj zaščitno obnašati, saj virus, zato da se širi, potrebuje stike z ljudmi. Dodaja, da so ukrepi spodbuda oz. opozorilo, da spremenimo ravnanje: ''Če to lahko naredimo prostovoljno, ukrepov ne potrebujemo. Po naših ocenah prinašajo ukrepi približno polovico zavornega učinka. Četrtino zavornega učinka prinaša to, da smo se naučili živeti samozaščitno, četrtino pa prekuženost prebivalstva.''